Nehaj prodajati svoje ure.
Tvoja uspešna spletna trgovina na avtopilotu v 90 dneh.

„Delal sem v izmenah, pogosto ponoči. Domov sem prihajal ob 6. zjutraj popolnoma izčrpan, brez časa za svojega štiriletnega sina. Svoje življenje sem menjal za 1.500 € na mesec. Strašno sem se bal, da bom izgubil tistih nekaj prihrankov, ki sem jih imel, in ker se nisem spoznal na računalnike, sem bil prepričan, da gre za še eno spletno prevaro.

52. dan sem stal ob tekočem traku. Med malico vklopim telefon in vidim 4 prodaje, ki so prišle same od sebe, medtem ko sem jaz preklinjal pred strojem. Takrat sem vedel, da res deluje.

Leto pozneje sem dal odpoved. Nisem postal milijonar, a moja trgovina prinaša prihodek, ki je precej višji od moje stare plače. Pravo bogastvo? Vsako jutro peljati sina v šolo, ne da bi moral šefa prositi za dovoljenje za življenje.”

„Po 9 ur na dan sem bila zaprta v pisarni in urejala tuje knjigovodstvo. Domov sem prihajala ob pol osmih zvečer izčrpana in napeta, brez energije za moža, z občutkom, da mi življenje polzi med prsti. Bala sem se, da ob že tako polnih dneh ne bom imela časa za posel. Prepričalo me je, da je vse delo opravila ekipa.

Preobrat je prišel v tretjem mesecu, ob zagonu. Bili smo pri večerji in telefon je neprestano zvonil z obvestili o prodaji. V enem samem večeru sva zaslužila toliko, kot sem jaz zaslužila v enem tednu v pisarni. Z možem sva se pogledala s solzami v očeh.

Danes delam le še majhen polovični delovni čas za prehodno obdobje, do konca meseca pa grem v celoti. Spet sva našla mir, ki sva ga izgubila, denar ni več vsakodnevna skrb in pravkar sva rezervirala tri tedne na Tajskem, ne da bi koga prosila za dopust.”

„Skakal sem z ene negotove pogodbe na drugo: podnevi dostava, zvečer picerija, slabo obravnavan in premalo plačan. Še vedno sem živel pri starših, ker si nisem mogel privoščiti najemnine. Sanjal sem o delu od koder koli na svetu, a bal sem se, da sem premlad in nimam kapitala, ki ga potrebuješ za podjetje. Zavedanje, da logistiko in marketing urejajo oni, mi je z ramen sneslo ogromno breme.

Okoli 75. dne je bila trgovina komaj zagnana. Ležal sem na plaži, ko je prišlo naročilo za 350 dolarjev od stranke iz ZDA. Jaz na morju, moja trgovina pa je prodajala na drugi strani oceana.

Danes živim na Tenerifih, v stanovanju s pogledom na ocean. Trgovini posvetim nekaj ur na teden, samo da pregledam poročila. Staršem sem pomagal odplačati dolg in nenehno potujem. Dobesedno mi je odklenilo življenje.”

„Vodil sem veliko trgovino v verigi: 12 ur na dan, vključno z nedeljami, dosegljiv 24 ur na dan, zasut s težavami z zaposlenimi in cilji podjetja. Stres mi je uničeval zdravje, dokler me začetek izgorelosti ni spravil do spoznanja, da nobena služba ni vredna tega. Bil sem skeptičen: mislil sem, da je e-trgovina nasičena in da so ustanoviteljeve številke le marketing. Premislil sem si, ko sem videl, s kakšno skrbnostjo so zgradili mojo trgovino.

V drugem mesecu je čisti dobiček trgovine dosegel mojo menedžersko plačo. Spominjam se, kako sem gledal nadzorno ploščo in čutil lahkotnost, kakršne nisem čutil dvajset let. In vse je delovalo, ne da bi moral rešiti eno samo krizo.

Dal sem odpoved in si vzel nazaj svoje življenje. Spet se ukvarjam s športom, imam čas za hobije, zdravje pa se mi je močno izboljšalo. Imam enako finančno stabilnost kot prej, a življenje, ki je končno moje.”

„Živela sem v negotovosti nadomeščanj in vsakih nekaj mesecev menjala šolo. Podnevi kilometri v avtu, zvečer popravljanje izdelkov in vsako poletje strah, da bom ostala brez plače in ne bom vedela, ali bom septembra imela delo. Želela sem lastno finančno osnovo, a bala sem se, da so za to potrebna tehnična znanja, ki jih jaz kot profesorica humanističnih predmetov nimam.

Preobrat je prišel med božičnimi počitnicami. Šola je bila zaprta in nisem ničesar zaslužila, medtem ko je moja trgovina beležila neverjeten skok prodaje zahvaljujoč niši, ki jo je izbrala ekipa. Takrat sem razumela, da nisem več odvisna od nikogar.

Danes še vedno poučujem, a samo zato, ker je to moja strast, ne zato, ker bi mi voda segala do grla. Tesnoba, ki me je razjedala, je izginila. Moja trgovina pokrije vse moje stroške in mi omogoča varčevanje za prihodnost. Vrnila mi je življenje.”

„Imel sem trgovino z oblačili v središču mesta. Ob pol devetih sem dvigoval roleto v upanju, da bo kdo vstopil, se boril z najemnino, računi, davki in dobavitelji ter zvečer zapiral na smrt utrujen s prazno blagajno. Bil sem korak od propada, a splet se mi je zdel svet za mlade in bal sem se, da sem prestar za nov začetek.

Na polovici 90 dni mi je ekipa pokazala strukturo trgovine in marže izdelkov. Ko je zaživela in sem videl, da prodajam po vsej Evropi brez enega samega kvadratnega metra skladišča in brez prodajalcev, ki bi jih moral plačevati, sem vedel, da je to prelomnica mojega življenja.

Trgovino sem zaprl brez obžalovanja. Danes vse upravljam s kavča s tablico, izničil sem fiksne stroške in dolgove ter ponovno odkril veselje do potovanj z ženo. Predvsem sem spet našel mir, ki mi ga je ta roleta jemala petnajst let.”